Imate občutek, da vas vsak “pohodi”? Ste vedno zadnji v vrsti? Nikoli ničesar ne naredite dovolj dobro? Vse vam gre narobe? In vsi vas izkoriščajo? Vsi dobijo brezplačno pijačo, ravno za vas je pa zmanjka? Si pogosto rečete:”Eh, saj je ok. Lahko preživim tudi brez…” Si težko odpustite tudi najmanjši spodrsljaj? Si zapomnite samo napake, ki ste jih naredili? Imate občutek, da so vsi proti vam?
Potem res dobro poslušate svojega notranjega kritika. Ima vas v “šahu”. Predali ste mu svojo moč. Ko odpre usta, vi utihnete… in ste vedno manjši in vedno bolj ničvredni. Počutite se nemočne. Če bi bilo možno, bi kar zbežali… nekam daleč… še najraje stran od sebe…
Pa ni potrebno. Samo spoznati je potrebno, da to niste vi, ampak vaš notranji kritik. Potem, ko enkrat prepoznamo, s kakšnimi triki nas obvladuje in ustrahuje, se mu lahko zoperstavimo in mu vzamemo moč. Tako povrnemo moč sebi. Z njo pa samospoštovanje in samozavest.
Kadar smo pod vplivom notranjega kritika:
- se hitro počutimo krive
- ne upamo se postaviti zase
- ne znamo postaviti osebnih meja
- smo plašni
- vedno se počutimo nespoštovane in manjvredne
- imamo občutek, da vedno naredimo kaj narobe in da za nas ni več upanja
- beremo misli drugih o nas – in te so vedno negativne
- še preden se lotimo dela, vemo, da ga ne bomo dobro opravili
- naš (avto, obleka itd.) je vedno slabše od sosedovega
- vsako pripombo vzamemo za kritiko
- ne razumemo humorja, ker mislimo, da se norčujejo iz nas
Še bi lahko naštevali. Ko se nam dogajajo take stvari, nismo srečni. Posledično se temu primerno obnašamo:
- Ne upamo si povedati resnice, da ne bi koga prizadeli
- Raje ostanemo doma, kot da bi tvegali, da se nekje osmešimo
- Raje se ne lotimo naloge, da je ne bi naredili napačno
- Napadamo, da ne bi bili napadeni
- Kritiziramo, da ne bi drugi kritizirali nas
- Manipuliramo, ker se ne želimo izpostavljati
Običajno se tega ne zavedamo, vendar na ta način nismo ravno prijetna družba za druge. Počasi se nas začnejo izogibati… Četudi sklenemo, da se bomo do njih drugače in lepše obnašali kot do sebe, ne moremo skriti svojega odnosa do sebe… niti pred svojimi otroci. In oni se učijo iz zgleda… našega. Ni važno, kaj jim govorimo… posnemajo to, kar vidijo… če se mama vedno žrtvuje za družinske člane in sebe vedno postavi na zadnje mesto, se bodo naučili, da je tako prav… in bodo sami delali enako.
Če bi radi svoje otroke ali sodelavce naučili ljubezni do sebe in samopodpore, je pomembno, da se tega najprej naučite sami v odnosu do sebe. Najprej se boste vi dobro počutili, potem pa še ostali. Ko enkrat obvladamo ssvojega notranjega kritika, znamo:
- odpustiti sebi napačne odločitve, zmote ali napake
- videti situacijo objektivno
- si dati razumevanje in spodbudo
- pohvaliti se
- verjeti vase
- iskreno povedati, kaj čutimo, kaj mislimo, kaj si želimo in česa ne
- biti neobčutljivi na to, kaj si drugi mislijo o nas
- učiti se iz vsake situacije
- sprejeti sebe v celoti
- se veseliti svojih zmag
- prenesti poraze in vstati po padcu
- odločno postaviti meje
- se nasmejati samim sebi
- biti hvaležni za malenkosti
Življenje postane lepše, lažje in bolj bogato. Za nas in za tiste okoli nas. Splača se.
Če bi se radi naučili obvladati notranjega kritika in bi začeli graditi pozitivno samopodobo, si oglejte e-tečaj: SAMOPODOBA, KI SEM JE VREDEN/-A